Dobički 2025: 1.5 milijarde evrov

Ko sem sešteval čiste dobičke vseh šestnajstih podjetij na LJSE za leto 2025 sem prišel do 1,536.9 milijona evrov. Sama vsota mogoče ni tako presenetljiva, bolj je zanimivo razmerje: NLB in Krka sama ustvarita 906.8 milijona evrov, 59% vsega. Preostalih štirinajst podjetij si deli 41%. Podjetja v standardni kotaciji k skupnemu znesku prispevajo komaj 43.5 milijona evrov, manj kot 3%.

Leto 2025 je bilo rekordno za banke, farmacijo, pozavarovanje in pristanišče hkrati, kar se zgodi redko. Sedem od osmih podjetij v prvi kotaciji je dobiček povečalo, eno ga je skrčilo za skoraj 16%. Na standardni kotaciji enotne zgodbe ni, prevladujejo enkratni dogodki, prevzemi in prodaje hčerinskih družb, dve podjetji pa končata leto v izgubi. Spodaj je pregled, kje in zakaj so podjetja pristala v letu 2025.

NLB je v letu 2025 ustvarila rekordnih 503.1 milijona evrov čistega dobička, 10% več kot leto prej. Skupina posluje prek sedmih bank v šestih državah; NLB d.d. v Sloveniji je prispevala 426.9 milijona evrov po davkih, srbska Komercijalna Banka Beograd 153.8 milijona, makedonska NLB Banka Skopje 61.5 milijona, kosovska NLB Banka Priština 40.4 milijona, NLB Banka Banja Luka 29.5 milijona, NLB Lease&Go 21.9 milijona in NLB Skladi 14.5 milijona. Srbija sama prispeva skoraj tretjino dobička skupine v državi, kjer ima NLB komaj 10.2% tržnega deleža, kar pove, da je srbska operacija dobičkonosnejša na enoto tržnega deleža kot slovenska.

Neto obrestna marža znaša 4.6%, bistveno nad zahodnoevropskim povprečjem, kjer naprimer Santander in ING operirata med 1.8 in 2.2%. Marža izhaja iz hitreje rastočih trgov jugovzhodne Evrope s šibkejšo konkurenco kot na zahodu, ne iz agresivnejšega tveganja. Delež digitalne prodaje strateških produktov v Sloveniji je 36%, digitalna pokritost celotne skupine pa 61.8%, s ciljem 80% do 2030.

Kapitalski trgi so bili v letu 2025 precej aktivni: januarja je NLB izdala 500 milijonov evrov MREL obveznic za regulatorne zahteve, novembra pa 300 milijonov evrov AT1 obveznic brez zapadlosti z donosnostjo 6.5%, ki so bile znatno prevpisane. Junija je S&P zvišal oceno na BBB+, marca 2026 pa je Moody's šel z A3 na A2. Boljša ocena pomeni cenejše financiranje in dostop do institucionalnega kapitala, ki prej ni bil na voljo.

Julija 2025 je bila zaključena združitev NLB Lease&Go in Summit Leasing Slovenija, kar je ustvarilo vodilno lizinško platformo v regiji s 37.5% tržnim deležem v Sloveniji. Skupina je januarja 2025 predstavila strategijo za 2030, ki cilja podvojitev bilančne vsote na več kot 50 milijard evrov in dobička na več kot milijardo evrov, kar zahteva približno 15% letno rast dobička pet let zapored. NLB je istočasno odprla umetnostni muzej MUZA v Ljubljani, nenavadna poteza za banko, a znak dolgoročnega pozicioniranja blagovne znamke v regiji.

Delež stroškov v prihodkih se je poslabšal s 45.6% na 47.4%, kar je treba nadzorovati, saj je celotna strategija 2030 odvisna od stroškovne učinkovitosti vzporedno z rastjo. ECB postopoma znižuje obrestne mere, kar bo v prihodnjih letih stiskalo maržo, ki danes poganja skoraj polovico dobička skupine.

NLB ima najvišji dobiček na prvi kotaciji, kar je rezultat visoke regionalne marže, ki pa se bo neizogibno krčila, ko se obrestne mere normalizirajo.

Krka je leta 2025 prvič presegla 2 milijardi evrov prodaje (natančno 2,041 milijona evrov) in ustvarila rekorden čisti dobiček 403.7 milijona evrov ob rekordnem EBITDA 558.7 milijona evrov. Zdravila na recept prispevajo 83% prihodkov, izdelki brez recepta 8.5%, veterinarski izdelki 5.6%, zdraviliško-turistične storitve Terme Krka pa 2.7%.

Geografsko je rast neenakomerna: vzhodna Evropa +10%, srednja Evropa +8%, jugovzhodna Evropa +8%, Slovenija +8% in zahodna Evropa +3%. Poljska je s 230.1 milijona evrov (+12%) postala tretji največji tuji trg za generike. Glavni vzrok rasti so biosimilarji, med njimi Krkina različica adalimumaba (originalno Humira), ki je tudi do 30% cenejša od originala in je v zadnjih dveh letih bistveno zrasla v zahodni Evropi. Strateško Krka gradi tudi na kombiniranih zdravilih z dvema ali več učinkovinami, kjer ima portfelj že več kot 150 izdelkov. Take kombinacije so težje posnemljive in prinašajo višjo dodano vrednost kot standardni generiki.

V razvoj je Krka vložila približno 200 milijonov evrov, 10% prodaje, kar je v letu 2025 obrodilo 17 novih izdelkov (13 na recept, 2 brez recepta, 2 veterinarska) in 11 novih patentnih prijav, s čimer povečuje število veljavnih patentov na 250. Rusija in področje SND ostajata največji posamični trg s 21% vseh prihodkov, Krka pa ima tam lastno tovarno v Sankt Peterburgu od leta 2010, kar zagotavlja poslovanje kljub sankcijam. Tudi Ukrajina kljub vojnim razmeram prinaša 96.3 milijona evrov in drugo mesto med tujimi ponudniki na tamkajšnjem trgu. Tveganje ostaja realno: eskalacija sankcij na aktivne farmacevtske učinkovine bi lahko prizadela do 40% prihodkov.

Krka se širi tudi geografsko izven ustaljenih trgov: vstopila je na mehiški trg, v Skandinaviji je zrasla za 10%, v Franciji in Beneluksu prav tako za 10%. Za 2026 in naprej gradi skupno podjetje s Laurus Labs v Hajderabadu (Indija), z 20 milijoni evrov zagotovljenimi za razvoj. Sredstva bodo namenjena povečanju zmogljivosti za onkološka zdravila in trdne farmacevtske oblike, kar bi lahko dolgoročno spremenilo stroškovno strukturo skupine.

Krka nima dolga in ne potrebuje zunanjega financiranja, kar ji dopušča izplačati 70.6% dobička delničarjem (dividendna politika cilja na okrog 70% tudi v prihodnje). Vlaga 95.5 milijona evrov letno v proizvodnjo, s skoraj 50-odstotnim povečanjem naložb načrtovanim za 2026. Delnica je v 2025 pridobila 46%, Krka pa je šestič zapored prejela nagrado Ljubljanske borze za najboljše odnose z vlagatelji, s 47,882 delničarji, kar je za slovensko podjetje izjemna baza in razlog, da je najprometnejši vrednostni papir na borzi.

Krka podira rekord na vseh treh ključnih kazalnikih, biosimilarji in geografska razpršenost sta ključna prednost, a rusko tveganje ostaja največja neznanka.

Petrol je dobiček povečal za 19%, na 174.2 milijona evrov, kljub temu da so cene goriv v Sloveniji regulirane od marca 2022. Junija 2026 je nova vlada dvignila in poenostavila dovoljeno maržo, ki je sedaj 11.5 centa na liter za vse tri vrste naftnih derivatov. Za primerjavo, Belgija, edina druga država v EU z regulacijo, dovoljuje maržo 29.3 centa. Petrol to regulacijo javno označuje kot ekonomsko neupravičeno in ima proti državi vložene dve tožbi v skupni vrednosti 177.2 milijona evrov za obdobja med 2022 in 2024, postopki so še v teku.

Rast dobička je prišla sicer iz drugih virov: prodaja zemeljskega plina je zrasla za 10% na 22.8 TWh (37% več kot leta 2023), električne energije za 5% na 11.8 TWh, prodaja trgovskega blaga pa je narasla za 4% na 661.5 milijona evrov. Junija 2025 je Petrol postal 99.81-odstotni lastnik Geoplina, prej v 50-50 lasti z državnim holdingom, kar mu je dalo polne glasovalne pravice in odprlo vstop na italijanski trg prek nove hčerinske družbe Geoplin Italia. Delež stroškov poslovanja v kosmatem poslovnem izidu se je znižal na 73.8% s 78.8% pred dvema letoma, kar kaže na sistematično izboljšanje učinkovitosti, ne le na ugodne cene energentov.

Podjetje gradi tudi na infrastrukturi za prihodnost: mreža približno 700 polnilnic za električna vozila (1,150 polnilnih mest) je razširjena po celotni regiji, pretok energije skoznje pa je v letu 2025 zrasel za 40%. Petrol Pay Loyalty, prva nebančna plačilna kartica v regiji v partnerstvu z Visa, je vezana na Petrol klub z več kot milijon članov, kar je velika baza za širitev v finančne storitve. Decembra 2025 je podjetje celo preizkušalo humanoidne robote na prodajnih mestih, znak, da je digitalizacija resnično prioriteta, ne le marketinška farsa.

Nadzorni svet je decembra 2025 potrdil Strategijo 2026-2030 s ciljem EBITDA nad 500 milijonov evrov (2025: 326.6 mio EUR), kar zahteva približno 9-odstotno letno rast, ter postopno zvišanje dividende politike na 60% čistega dobička. Nova strateška usmeritev, krožno gospodarstvo, je dodana kot četrti steber poleg goriv, plina/elektrike in energetskih rešitev. Tečaj delnice je v letu 2025 zrasel za 64%, iz 31.5 na 51.6 evra, kar kaže, da je trg zgodbo o tranziciji kupil, še preden se je v celoti uresničila.

Podjetje raste kljub regulaciji. Izboljšava prodajnih procesov, vlaganje v električno infrastrukturo in novi produkti obetajo Petrolu svetlo prihodnost.

Triglav je čisti dobiček skupine povečal za 4%, na 136.7 milijona evrov, medtem ko je dobiček pred obdavčitvijo zrasel za 9.5% na 174.1 milijona evrov, kar je 9% nad lastnim načrtom. Razlika med obema številkama ni računovodska napaka: leta 2024 je skupina v prihodkih knjižila enkratno nadomestilo države v vrednosti 11 milijonov evrov za dopolnilna zdravstvena zavarovanja, ki ga v letu 2025 ni bilo več, ker je Slovenija ta sistem ukinila. Brez te enkratne postavke bi bila razlika med rastjo obeh kazalnikov manjša, kar pomeni, da je osnovno poslovanje v 2025 dejansko napredovalo bolj, kot kaže primerjava neto dobička. Skupina je prisotna v sedmih državah regije Adria; Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo. Na vsakem od teh trgov je med vodilnimi zavarovalnicami. Portfelj je razdeljen na premoženjsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, upravljanje premoženja in pozavarovanje, kar razprši tveganje med panoge in lokacijo hkrati.

Kombinirani količnik, ključno merilo v zavarovalništvu, se je izboljšal na 93.9% z 96.3% leto prej, kar pomeni manj velikih škodnih dogodkov v regiji v primerjavi s prejšnjim letom. Vzporedno je Triglav moral prestrukturirati zdravstveni segment potem ko je Slovenija ukinila sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skupina je iskala nadomestne produktne rešitve in nove trge zunaj EU za zdravstvene storitve, in po lastni oceni je to prestrukturiranje izpeljala bolje, kot je trg pričakoval.

Lastniška struktura ostaja pretežno državna: ZPIZ ima 34.47%, SDH 28.09%, Erste Group Bank prek fiduciarnega računa pa 8.4%, skupaj torej 62.56% v državnih rokah. To dviguje predvidljivost dividend, a verjetno znižuje apetit za agresivnejšo strategijo, kot bi jo vodil zasebni lastnik. Bonitetne ocene S&P (A, stabilna) in AM Best (A, stabilna) so enakovredne nekaterim zahodnoevropskim zavarovalnicam in omogočajo pisanje večjih pozavarovalnih in mednarodnih poslov.

V letu 2025 je skupina začela izvajati Strategijo 2025-2030 z vizijo mednarodne zavarovalno-finančne skupine, ciljem ROE med 15 in 18% ter nadaljnjo geografsko in produktno razpršitvijo. Digitalna transformacija vključuje uvajanje umetne inteligence za škodne postopke in cenitve, uskladitev z DORA (Digital Operational Resilience Act) ter implementacijo EU Digital Identity Wallet.

Po izplačilu predlagane dividende v vrednosti 68.2 milijona evrov ostane skupini 35.4 milijona evrov v rezervah, kar gradi kapitalsko moč za naslednja leta namesto agresivnejše rasti zdaj. Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave v regiji, kar bo v prihodnjih letih zahtevalo natančnejše oblikovanje cen zavarovalnih polic. Kdor to obvlada bolje od konkurence, bo dolgoročni zmagovalec.

Boljše škodno leto in uspešna prilagoditev regulatorni spremembi, a državno lastništvo omejuje hitrost strateških premikov.

Sava Re je prvič v zgodovini presegla 100 milijonov evrov čistega dobička, s 114.1 milijona evrov, 30% več kot leto prej, ob obsegu poslovanja 1,133.6 milijona evrov (+9.5%). Skupina deluje prek treh stebrov: pozavarovanja (Sava Re, mednarodni trgi), neposrednega zavarovanja v regiji Adria (Zavarovalnica Sava, šest držav) in Vita S Holdinga v Severni Makedoniji, kjer je v letu 2025 zrasla zasebna zdravstvena ustanova PZU Vita S.

Glavni gonilnik je pozavarovalni segment, ki je zrasel za 23% s več obstoječih poslov in pridobitvijo novih na izbranih trgih kjer Sava Re sodeluje z več kot 500 partnerji po svetu. Kombinirani količnik je padel na 87.4% z 91.3%, kar je v evropskem pozavarovalništvu redkost. Regija jugovzhodne Evrope je imela v 2025 manj naravnih katastrof, Sava Re pa je v letu 2024 izkoristila razmere za boljše cene polic, plačala manj škod in hkrati pobrala višje premije v tekočem letu.

Junija 2025 je S&P zvišal bonitetno oceno Save Re z A na A+, kar odpira dostop do večjih pozavarovalnih pogodb, saj mnogi cedenti zahtevajo višje ocene od svojih pozavarovalcev. Oktobra je AM Best potrdil oceno A. Solventnostni količnik znaša med 215 in 221%, znatno nad regulatorno zahtevo, kar pomeni kapitalsko blazino za rast ali višje dividende v prihodnje.

Novembra 2025 je Agencija za zavarovalni nadzor izdala odredbo o odsvojitvi delnic trem subjektom iz hrvaške Adris Grupe (Croatia osiguranje, Erste, Adris), ki skupaj dosegajo 23.89% lastništva, ker so ga pridobili brez regulativnega dovoljenja. Odredba zahteva odsvojitev v treh mesecih, a je zadržana z začasno odredbo Upravnega sodišča od februarja 2026, glasovalne pravice teh delničarjev pa so medtem omejene. Gre za lastniško tveganje in negotovost za vse delničarje, hkrati pa potencialna priložnost, če bi do odsvojitve dejansko prišlo. Februarja 2026 je odstopil tudi predsednik nadzornega sveta Davor Gjivoje, nadomestil ga je Klemen Babnik.

Delnica je v letu 2025 zrasla za 66.3%, kar kaže, da trg verjame v zgodbo. Skupina je v letu 2025 dosegla tudi ciljni delež 25% naložb v ESG naložbe.

Uspeh, ki temelji na ugodnem škodnem letu in ni nujno ponovljiv v 2026, lastniška negotovost okrog Adris Grupe ostaja nerešena zgodba za naslednje mesece.

Luka Koper je čisti dobiček povečala za 35%, na 81.5 milijona evrov, ob rekordnem kontejnerskem pretovoru 1,272,161 TEU, 12% več kot leto prej, in dobičku iz poslovanja (EBIT), ki je zrasel za 44%, na 96.3 milijona evrov. Prihodki so zrasli za 15% ob praktično enakem skupnem tovoru (23 milijonov ton) kot leto prej, kar pomeni premik k dražjim tovorom, kontejnerjem in avtomobilom (914,817 enot, +3%), namesto šipkih tovorov kot premog in rude, katerih delež upada.

Del rasti izhaja iz motenj v Rdečem morju: napadi na tovorne ladje so preusmerili del prometa iz Sueške poti na Jadran, kar je Koper izkoristil zaradi geografske prednosti. Pot do srednje Evrope (Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka) je tu do dva dni krajša kot prek Hamburga ali Rotterdama. Konkurenca prihaja tudi regionalno, iz Trsta in Reke, a Koper ostaja edino slovensko morsko pristanišče z licenčnim monopolom nad domačim upravljanjem.

51% tovora je v letu 2025 šlo po železnici (2024: 49%), kar je bistveno višje od evropskega povprečja: Hamburg ima okoli 50%, Rotterdam približno 35%. Za Luko je to strateška prednost, hitrejša dostava v srednjo Evropo, nižje emisije in manjša odvisnost od cestnih zamašitev, doseženo pri 20,886 vlakih letno, torej 57 vlakov na dan vsak dan v letu. Projekt severnega pomola (dva priveza, 326 metrov, 7 hektarjev) je v izgradnji in bo po zaključku povečal kontejnersko kapaciteto za približno 300,000 do 400,000 TEU letno, kar bo luka pri sedanji rasti potrebovala v dveh do treh letih.

Trajnostne naložbe so v letu 2025 znašale 50.5 milijona evrov, 38% celotnega CAPEX-a (133 mio EUR skupaj), namenjene solarnim panelom (skupno 5.5 MWp), električnim žerjavom in zeleni infrastrukturi, kar ni le zavezanost ESG standardom, ampak tudi neposredno znižuje operativne stroške pri energetsko intenzivnem poslovanju. Vzporedno se gradi garažna hiša za 11,700 avtomobilov, ki bo dokončana 2026/27, kar bo povečalo kapaciteto avtomobilskega terminala za rastoč uvoz vozil iz Kitajske v regijo.

Rast poganjata geopolitika (motnje v Rdečem morju) in operativni vzvod pristaniške infrastrukture, dokončanje severnega pomola prinaša nove priložnosti.

Telekom Slovenije je čisti dobiček povečal za 10%, na 60.6 milijona evrov, kar je 13% nad lastnim načrtom, največji presežek med vsemi osmimi podjetji na prvi kotaciji. Prihodki so zrasli za 4% na 740.5 milijona evrov (2% nad načrtom), EBITDA pa za 7% na 256.8 milijona evrov (3% nad načrtom, marža 34.7%), kar kaže da je operativna učinkovitost presegla lastna pričakovanja bolj kot prihodki.

Skupina deluje na dveh trgih, v Sloveniji in na Kosovu prek IPKO Telecommunications. V Sloveniji je Telekom leta 2025 prečkal mejnik milijon mobilnih naročnikov (36.7% tržni delež) in razširil 5G pokritost na 99.1% populacije, med najvišjimi stopnjami v Evropi za nacionalnega operaterja. Optično omrežje (FTTH) je doseglo več kot 500,000 gospodinjstev s hitrostmi do 10 Gb/s, s ciljem preseči 600,000 do 2027. Na Kosovu IPKO obvlada večino trga z 55.1% mobilnih storitev in 28.3% fiksnih storitev tržnega deleža, kar predstavlja opcijsko vrednost znotraj delnice Telekoma.

Rast prihaja tudi iz poslovnega segmenta ICT; cloud storitev za podjetja (zasebni oblak, varnost) ter IoT in pametna mesta. Ta segment raste hitreje od mobilne in fiksne telefonije in ima višje marže. Kapitalska intenzivnost ostaja visoka: 199.1 milijona evrov naložb v letu 2025, z načrtovanimi 217.2 milijona evrov za 2026, kar pomeni, da na vsakih 100 evrov EBITDA gre okoli 77 evrov nazaj v omrežje. To ne pušča veliko prostega denarnega toka za dividende ali dolg, a kljub temu podjetje vzdržuje relativno stabilna izplačila.

Telekomunikacijska infrastruktura, stolpi in pasivna omrežna oprema, predstavlja neizkoriščeno priložnost za monetizacijo prek prodaje ali gostovanja za druge operaterje, česar podjetje še ni izkoristilo v večjem obsegu. Tveganja ostajajo regulacija veleprodajnega dostopa do omrežja, konkurenca navideznih mobilnih operaterjev (MVNO) in geopolitična nestabilnost na Kosovu zaradi srbsko-kosovskih napetosti.

Dobiček presega načrt zaradi 5G in optike, a prosti denarni tok je nizek, investicije pa se v letu 2026 še povečujejo.

Cinkarna Celje je edino podjetje v prvi kotaciji, ki mu je dobiček v letu 2025 upadel. Padec je 15.7% na 19.5 milijona evrov, ob praktično nespremenjenih prihodkih (198.8 mio EUR, -0.7%). Podjetje je edini proizvajalec titanovega dioksida (TiO2) po sulfatnem postopku v jugovzhodni Evropi in eden redkih v celotni EU, TiO2 pa predstavlja več kot 90% prihodkov v obliki belega pigmenta za barve, lake, plastiko in papir.

Vzrok upada je kitajski uvoz TiO2, ki kljub EU tarifam, v veljavi od 2020, še naprej pritiska na cene. Kitajska ima več kot 60% svetovne proizvodne zmogljivosti TiO2, in presežek se izvaža v Evropo po nižjih cenah. Cene TiO2 so v letu 2025 padle na 2,350 evrov na tono, 10% manj kot leto prej, kitajski tržni delež v EU pa je zrasel na 22%. Cinkarna ni edina prizadeta: širša evropska kemijska industrija, vključno z BASF in Bayer, se sooča s podobnimi pritiski energetskih stroškov, regulative in azijske konkurence, a Cinkarna je manjša in po lastni oceni bolj agilna od ostalih gigantov.

Bilanca stanja ostaja solidna: lastniški kapital znaša 216.8 milijona evrov, kar je 83% celotne pasive, brez dolžniškega financiranja za naložbe. Kratkoročna sredstva presegajo kratkoročne obveznosti za 5.2-krat, P/B razmerje pa znaša 1.17, konzervativno vrednotenje za podjetje brez dolga. Dividendna zgodba je bila v zadnjih letih nenavadna. V letu 2023 dividende ni bilo zaradi državne energetske pomoči. V letu 2024 pa je podjetje izplačalo visoko dividendo 4.10 evra na delnico (približno 17% donosa), ker se je nabral zadržani dobiček iz preteklih let. Dividenda za 2025 pri 1.80 evra je nižja, a odraža normalizirano poslovno leto, ne strukturni problem.

Manjši, a rastoč segment kozmetične kemije ponuja specialne TiO2 izdelke (kreme za sončenje, ličila), ti imajo višjo maržo in manjšo cikličnost kot standardni TiO2. Če Cinkarna ta segment poveča, bi to dolgoročno zmanjšalo izpostavljenost cikličnim nihanjem osnovnega posla. CAPEX je medtem zrasel za 37% na 19.5 milijona evrov (vzdrževanje in posodabljanje starejšega obrata) kar je dodatno pritisnilo na EBIT v letu z že tako nižjimi cenami.

Upad dobička je posledica globalnega cikla presežne kitajske zmogljivosti, ne slabšega poslovanja doma. Podjetje ima zdravo bilanco, tveganja za stabilnost trenutno ni.

NLB in Sava Re rasteta zaradi ugodnih tržnih razmer, ki se lahko obrnejo (marže, škodno leto), Krka in Luka Koper zaradi strukturnih prednosti, ki so težje ponovljive (biosimilarji, geografska lega), Petrol in Telekom pa kljub omejitvam, ki bi jih morale ovirati (regulacija cen, kapitalska intenzivnost). Cinkarna opominja, da pri nas obstaja izpostavljenost globalnim ciklom, ki jih domače podjetje ne more nadzorovati. Lastniška drama okrog Save Re pa kaže da tudi na LJSE prihaja do korporativnih bojev, ne le mirnih skupščin.

Čisti dobički osmih podjetij v standardni kotaciji skupaj znaša približno 43.5 milijona evrov, manj kot 3% zneska na prvi kotaciji. Slika je tu bolj posamična, namesto skupnega sektorskega vzgona gre za osem ločenih zgodb, ki jih poganjajo prevzemi, prodaje hčerinskih družb in enkratne knjigovodske postavke, ne rast panoge.

KD Group pod eno streho združuje igralništvo (Casino Lent), zavarovalništvo, upravljanje nepremičnin (poslovno-stanovanjski kompleks Šumi, kompleks Maribox), kinematografsko dejavnost in nov posel e-mobilnosti. Dobiček skupine je poskočil za 116%, na 16.2 milijona evrov, a glavnino skoka, 10.4 milijona evrov, predstavlja računovodski učinek iz prevzema Etrela in novoustanovljene družbe Ocean EV Charging, ne rast poslovanja.

Etrel je pionir interaktivnega polnjenja INCH za električna vozila in razvijalec platforme OCEAN za upravljanje polnilnih omrežij, prisoten v več kot 40 državah. KD Group ga je v letu 2025 kupil v celoti, oktobra pa je razvoj programskih rešitev prenesel na novoustanovljeno hčerinsko družbo Ocean EV Charging. Igralništvo je zraslo za 5%, upravljanje kompleksa Maribox (kinematografi in trgovski prostori) za 25%, nepremičninski projekt Šumijev kvart pa je bil ob zaključku knjižen z dodatnimi 2.1 milijona evrov dobička.

Materinska družba KD d.d. je samostojno ustvarila 7.8 milijona evrov dobička, 306% več kot leto prej, skoraj v celoti iz 8 milijonov evrov prejetih dividend od odvisnih družb, ne iz lastnega poslovanja.

Rekordni dobiček na papirju je rezultat prevzemov v e-mobilnosti, ne organska rast osnovnega poslovanja.

Salus je ljubljanski farmacevtski distributer, ki oskrbuje bolnišnice in lekarne po vsej Sloveniji z zdravili in medicinskimi pripomočki. Dobiček skupine je zrasel za 30.3%, na 16.96 milijona evrov, rast pa je za razliko od večine standardne kotacije organska: prihodki skupine so zrasli za 7.3%, na 696.2 milijona evrov, kosmati poslovni izid za 13.2%, finančni izid pa je iz rahlo negativnega postal pozitiven.

Del rasti izvira iz prevzemov Farmadent in Nensi, konsolidiranih v poslovanje šele v letu 2025, kar pomeni, da bo njun polni učinek viden šele v naslednjem letnem poročilu. Matična družba je samostojno ustvarila 13.41 milijona evrov dobička, 23.3% več kot leto prej. Aprila 2025 je družba izvedla delitev delnic v razmerju 1:78, kar ne vpliva na skupni dobiček, temveč le na dobiček na delnico.

Redek primer prave organske rasti na standardni kotaciji.

Cetis, celjski proizvajalec varnostnih tiskovin, izdeluje bankovce, davčne znamke, osebne in potne dokumente ter rešitve za upravljanje identitete za vlade po svetu. Družba je v letu 2025 ustvarila 64.5 milijona evrov prihodkov, 8.2% več kot leto prej, od tega 71% v tujini. 13.6 milijona evrov je čistega dobička, 10.2% manj kot leto prej (2024: 15.2 mio EUR). Skupina Cetis je prihodke povečala za 3.1%, na 117.1 milijona evrov, njen dobiček pa je padel za 33.3%, na 10.9 milijona evrov, precej bolj kot pri sami materinski družbi, kar pomeni, da je vsaj ena od odvisnih družb poslovala bistveno slabše.

Potovalni dokumenti (izdelava, personalizacija, upravljanje podatkov, infrastruktura javnih ključev) predstavljajo približno 64% prodaje. Družba je v letu 2025 izvedla večje mednarodne projekte v več kot 30 državah, predvsem v Latinski Ameriki in Afriki. Visoka zasedenost proizvodnih kapacitet jo je pripeljala do selitve v novo proizvodno-poslovno stavbo do polovice 2026, s sončno elektrarno na strehi (1.4 MW), ki bo pokrila do 40% porabe električne energije.

Delnica je kljub padcu dobička v letu 2025 pridobila 68.3%, s 416 na 700 evrov, kar kaže, da ima trg zaupanje in prepričanje v podjetje.

Zaradi slabšega leta pri eni od odvisnih družb je dobiček padel (kljub rastočim prihodkom), a trg vseeno verjame v zgodbo.

Equinox nepremičnine ima v lasti štiri ljubljanske hotele, Grand hotel Union, uHotel, Hotel Lev in The Fuzzy Log, s skupaj 677 sobami. V lasti ima tudi poslovne prostore v Modni hiši, na Pražakovi, Vošnjakovi in Dalmatinovi ulici ter v stolpnici Delo na Dunajski cesti. Dobiček se je povečal za 123%, na 2.38 milijona evrov. Čisti prihodki od najemnin so zrasli za 13.9%, na 8.69 milijona evrov, a glavni razlog za skok dobička so nižji odpisi in odhodki iz prevrednotenja nepremičnin (4.97 milijona evrov, leto prej 5.91 milijona evrov), zaradi česar je EBIT poskočil iz 314 tisoč na 2.37 milijona evrov.

Družba za razdelitev dividend uporablja FFO (denarni tok iz poslovanja, prihodki minus odhodki minus obresti), ki namenoma izloči enkratne postavke, kot so odhodki iz prevrednotenja, kar naredi dividendno politiko bolj stabilnejšo. V teku je tudi fazna prenova uHotela, prva faza (67 od skupno 201 sob) je zaključena, najemnina za prenovljeni del pa je po podpisani pogodbi že zrasla za 16%. Prihodki od najemnin bodo še zrastli, ko bo prenova zaključena v celoti.

Izjemen dobiček je predvsem rezultat nižjih knjigovodskih odpisov, rastoča najemnina po prenovi uHotela pa je prava dolgoročna zgodba.

Terme Čatež, termalni kompleks v Čatežu ob Savi, na Mokricah in v Šmarjeških Toplicah, je prihodke skupine povečal za 5.7%, na 41.1 milijona evrov. Prenočitve na lokaciji Čatež ob Savi so zrasle za 7.2% (na tujih trgih celo 7.6%). Čisti dobiček skupine je padel za 25.6%, na 1.89 milijona evrov. Vzrok ni šibkejše poslovanje, temveč skoraj desetkratni skok poslovnih odhodkov iz prevrednotenja, iz 99 tisoč na 933 tisoč evrov, kar je verjetno posledica prevrednotenja nepremičnin. Dobiček iz poslovanja je zato padel za 14.8%, na 4.39 milijona evrov, čeprav so prihodki od prodaje rasli skladno z gostinskim in nastanitvenim poslom.

Družba je v letu 2025 zaključila prenovo Hotela Toplice v družinski hotel Toplice Family Inn, prenovo Hotela Žusterna, postavila nov tobogan Kong in uredila okolico gostinskega lokala Cabana Lounge & Play, kar kaže na nadaljnje vlaganje v urejene prostore in kvalitetne storitve.

Dobiček je padel zaradi odhodkov iz prevrednotenja, ne zaradi slabšega osnovnega poslovanja. Prihodki rastejo.

Relax je ljubljanska nepremičninska družba, ki oddaja lastne poslovne prostore, stanovanja ter turistični apartma v Moravskih Toplicah. V skupini ima tudi hčerinsko družbo Relax Turizem, ki opravlja turistično dejavnost. Skupina je leta 2025 ustvarila 41.82 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, praktično isto glede na leto prej (+1.1%), čisti dobiček pa je kljub temu strmo padel, za 91%, s 532,775 na 47,886 evrov.

Vzrok ni en sam dogodek, temveč postopen porast stroškov na skoraj vseh postavkah ob praktično nespremenjenih prihodkih: stroški blaga, materiala in storitev so zrasli za 2.4% (908 tisoč evrov več), stroški dela za 7.4%, amortizacija za 7.9%, poslovni odhodki iz prevrednotenja pa so se skoraj podvojili, iz 95 na 172 tisoč evrov. Posledično je poslovni izid iz poslovanja padel za 64.7%, iz 994,958 na 351,375 evrov, kar se je nato prevalilo v še večji padec čistega dobička. Dobiček matične družbe je padel za 56%, na 59,543 evrov.

Prihodki so skoraj identični lanskoletnim, stroški so se pa konkretno povečali.

Unior, kovaška in avtomobilsko-komponentna skupina iz Zreč, je letos zgodba dveh ravni. Matična družba je po prodaji Uniturja in Unior Components prvič po 14 letih izkazala dobiček, 488 tisoč evrov, potem ko je leto prej izgubila 41.2 milijona evrov. Prodaja obeh poslov je na ravni družbe prinesla 10.5 milijona evrov, na ravni skupine pa 2.6 milijona evrov.

Skupina Unior pa ostaja v izgubi, 5.1 milijona evrov, sicer bistveno manjši kot lani (54.1 milijona evrov). EBITDA skupine je zrasla za 520%, na 16.5 milijona evrov, EBIT pa iz -27.8 milijona na +4.1 milijona evrov, kar kaže na pravi operativni preobrat, ne le računovodski učinek prodaje premoženja. Prestrukturiranje je spremljalo tudi krčenje zaposlenih za približno 25% glede na leto prej. Dividende še vedno ni, že 14. leto zapored.

Prodaja premoženja je ustavila zgubo materinske družbe, EBIT pa kaže, da tudi skupina počasi obrača posel, čeprav dobička še ni tu.

Melamin, kočevski proizvajalec melaminsko-formaldehidne smole za pohištveno in lesnopredelovalno industrijo, je leto 2025 zaključilo z izgubo, 2.53 milijona evrov. Prodaja je padla za 1%, na 47.3 milijona evrov, kar je del daljšega upada: prihodki so se od vrhunca 72.5 milijona evrov v letu 2022 skrčili za 35%, donosnost kapitala pa je iz 11% v letu 2021 padla na -8% v letu 2025. Družba vzrokov za izgubo ne razkriva, časovnica pa sovpada s koncem obdobja izjemno visokih povojnih cen kemikalij iz leta 2021 in 2022, cene in povpraševanje so se od takrat vrnile na običajno raven.

Za 2026 družba načrtuje 20-odstotno rast prodaje smol PE KI, 42-odstotno rast PE OI in 10-odstotno rast vrednostne prodaje skupaj, s ciljem pozitivnega poslovnega izida pred obdavčitvijo 0.3 milijona evrov in 2.4 milijona evrov novih naložb. Načrt je nadzorni svet potrdil 26. februarja 2026.

Izguba je posledica upada izjemno visokih povojnih cen, načrt za 2026 pa cilja na skromen, a resničen obrat.

Standardna kotacija ima letos raznolike zgodbe. Skok KD Group in Uniorjev preobrat sta računovodski in prodajni učinek, ne organska rast, Equinoxova podvojitev izhaja iz nižjih odpisov, Salus pa ostaja edini jasen primer prave rasti poslovanja brez enkratnih postavk. Pri Relaxu in Terme Čatežu je padec dobička obrazložen s stroškovnim pritiskom in enkratnim skokom odhodkov iz prevrednotenja. Melaminova izguba pa je posledica triletnega upada izjemno visokih povojnih cen kemikalij. Cetis je edino podjetje, kjer je matična družba precej odpornejša od skupine, kar nakazuje težave pri eni od odvisnih družb.