Moč blagovne znamke: Ekonomski jarek obstaja če ime ustvari zaupanje ali status za katerega je kupec pripravljen plačati več. Močna blagovna znamka ima sposobnost narekovanja višjih cen (Pricing power), čeprav lahko ima enake proizvodne stroške kot konkurenca. Primer tu je Apple pri mobilnih telefonih ali Ferrari pri avtomobilih.

Patenti: Zakonska zaščita, ki konkurenci prepoveduje kopiranje produkta. Patenti so ponavadi časovno omejeni (npr. 20 let). Dokler patent velja, ima podjetje ekskluzivni monopol in lahko postavi visoke marže. Primer tu so Dyson sesalci, ki imajo patentirano ciklonsko separacijo. Slovenska Krka ima preko 200 patentov, kar ji občutno zviša prednost pred drugimi proizvajalci učinkovin.

Regulatorne licence: Dovoljenja državnih organov, ki jih je izjemno težko pridobiti. Primer so podjetja, ki ocenjujejo kreditno tveganje (Moody's, S&P), ali podjetja za tisk osebnih dokumentov (CETIS). Država novih licenc skoraj ne izdaja, kar obstoječim igralcem zagotavlja monopol in strateško prednost.

Programska oprema: Predstavljaj si banko, ki uporablja zapleten ERP sistem (npr. SAP). Tudi če konkurenca ponudi 20 % nižjo ceno, banka ne bo menjala sistema. Zakaj? Ker bi proces prenašanja podatkov, tveganje za izgubo informacij in čas, potreben za izobraževanje stotih zaposlenih, stali bistveno več kot privarčevani znesek. Odličen primer je tu Oracle.

Strojna oprema: Če se kirurgi v bolnišnici leta šolajo za delo s specifičnim robotskim sistemom za operacije, bolnišnica ne bo kupila konkurenčnega robota samo zato, ker je malo cenejši. Primer tu je Intuitive Surgical. Podoben primer je tudi v svetu financ, kjer ima Bloomberg Terminal dominanco.

Dvosmerna omrežja: Odličen primer sta Visa in Mastercard. Več kupcev kot ima kartico Visa, več trgovcev jo mora sprejeti v svojih trgovinah. In več trgovcev kot jo sprejme, bolj privlačna je za nove kupce. Podobno delujejo prodajne platforme (eBay, Bolha) ali borze (NYSE). Prodajalci gredo tja, kjer je največ kupcev, kupci pa tja, kjer je največ ponudbe. Nova konkurenčna platforma ne more uspeti, saj nima kritične mase ljudi.

Pasti: Mrežni učinek se lahko obrne tudi v nasprotno smer. Če uporabniki začnejo zapuščati platformo (MySpace), lahko vrednost izjemno hitro strmoglavi.

Ekonomija obsega (Economies of Scale): Večji kot si, nižji je strošek proizvodnje. Velika podjetja, Amazon, Walmart, se lahko izpogajajo pri dobaviteljih za nabavne cene, ki so za manjše konkurente nedosegljive. Fiksne stroške (razvoj, logistika) nato porazdelijo na milijone prodanih kosov.

Unikaten dostop do surovin: Če ima podjetje v lasti rudnik v Savdski Arabiji, bodo njegovi stroški črpanja na sodček nafte vedno bistveno nižji kot pri podjetju, ki mora nafto črpati sredi globokega morja v Severnem Atlantiku. Primer tu je Saudi Aramco.

Infrastruktura in komunalne storitve: Če ima določeno regijo pokrito eno elektro-distribucijsko podjetje ali en ponudnik vodovoda, je gradnja drugega vzporednega omrežja ekonomski nesmisel. Stroški gradnje bi bili astronomski, končni trg pa bi se razpolovil, kar pomeni, da nobeno od obeh podjetij ne bi povrnilo investicije. Primer: Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana, Union Pacific, itd.

Geografski monopol: Cementarna na odročnem območju ima naravni monopol v radiju nekaj sto kilometrov. Ker je cement izjemno težek in drag za transport, se konkurentom iz oddaljenih krajev ne splača voziti svojega cementa tja, saj stroški prevoza uničijo vsakršen dobiček. Primer: Vulcan Materials Company.

Lokacija: Predstavljaj si hotel, ki stoji tik ob edinstvenem naravnem čudu ali v strogem zgodovinskem centru mesta, kjer ni več prostora za gradnjo. Konkurent lahko zgradi modernejši in lepši hotel 10 kilometrov stran, vendar nikoli ne bo imel iste lokacije. Primer Vail Resorts, Grand Hotel Toplice, itd.

Človeški kapital in kultura: V zgodnjih dneh je imel Pixar v lasti močno ekipo (John Lasseter, Ed Catmull itd.), ki je edina na svetu obvladala vrhunsko računalniško animacijo in pripovedovanje zgodb hkrati. Konkurenti niso mogli kupiti te sinergije preprosto z denarjem.

Pravni monopoli: Specifične koncesije ali ekskluzivne pravice za izkoriščanje določenih javnih dobrin. Primer DARS.

Sistemska prednost: Odličen primer tu je Toyota z uvedbo vitke proizvodnje (Toyota Production System). Ko so ameriški proizvajalci (Ford, GM) opazovali, kako Toyota proizvaja zanesljivejše avtomobile hitreje in z manj odpada, so poskušali kopirati njihove stroje. A ekonomski jarek ni bil v strojih, ampak v miselnosti zaposlenih in tisočih majhnih procesov, ki so se izboljševala desetletja.

Hitrost in agilnost: Zara (Inditex) je razvila proces oblikovanja, proizvodnje in distribucije oblačil, ki traja le nekaj tednov (od skice do police), medtem ko tradicionalna moda potrebuje mesece. Ta procesna moč jim omogoča, da imajo minimalne zaloge in se takoj odzovejo na nove trende.

Krka ne razvija novih molekul, ima pa čez 200 veljavnih patentov na kombinacije in formulacije. Konkurent lahko po poteku prvotnega patenta kopira osnovno učinkovino, ne more pa kopirati Krkine specifične kombinacije, kar podaljša komercialno življenjsko dobo njenih izdelkov.

NLB v Srbiji, Severni Makedoniji in Bosni nastopa z EU bančno licenco in kapitalsko ustreznostjo po standardu Basel III, kar ji odpre dostop do posojil Evropske investicijske banke in poslov z EBRD, ki ga lokalne banke nimajo. NLB si zato izposodi ceneje in to prenese v konkurenčnejše obrestne mere, brez da bi žrtvovala maržo.

NLB ima v Sloveniji 33-odstotni tržni delež, otroške račune, izplačila plač prek banke in sodeluje z univerzami. Vsaka nova generacija strank tako podeduje mrežo staršev, brez da bi primerjala alternativo, konkurenčna prednost pa se iz generacije v generacijo le še krepi.

Petrol ima s poslovnimi strankami, ki upravljajo vozne flote, integrirane pogodbe, kartice za gorivo in povezavo v lastne ERP sisteme. Zamenjava bi pomenila nov sistem, nova pogajanja in uvajanje.

Cinkarna Celje proizvede približno 30 % celotne evropske produkcije titanovega dioksida in ima REACH certifikate, kar jo naredi prednostnega dobavitelja evropskih proizvajalcev barv in plastike. Menjava dobavitelja bi pomenila dolgo in drago ponovno certificiranje pri regulatorju, zato ekonomski jarek deluje na obeh straneh posla hkrati.

Luka Koper je edino globokovodno morsko pristanišče v Sloveniji in lokacijsko najkrajša pot do Sredozemlja za Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko. Konkurenčno pristanišče na istem koridorju bi zahtevalo ogromno naložbo za trg, ki je prevelik za eno pristanišče, a premajhen za dve, zato noben racionalen vlagatelj tega ne poskusi.