Polletna poročila 2026

Sezona polletnih poročil 2026 še ni zaključena. Pregledal sem poročila 14 borznih družb, ki so že objavile rezultate za prvo polletje 2026.

Devet od štirinajstih je dobiček povečalo oziroma ga obrnilo iz izgube v dobiček. Pet delniških družb je dobiček zmanjšalo ali obrnilo v izgubo. Spodaj so ključne številke in kratka razlaga za vsako družbo, na koncu pa povezave do izvirnih poročil za prenos.

* obseg poslovanja skupine, ne prodajni prihodki.
** kosmata premija.
*** NLB poroča četrtletno, navedena je zgolj Q2 številka, ne kumulativna polletna..

Krka (KRKG). Krka je v prvem polletju povečala vsako ključno postavko. Prihodki so dosegli €1.119,3 mio €, 7% več kot lani, EBITDA je zrasla za 18% na 357,5 mio €, čisti dobiček pa za 5% na 260,2 mio €. EBITDA marža se je izboljšala iz 28,9% na 31,9%, kar pomeni, da je rast dobička prehitela rast prihodkov. Uprava je ob objavi rezultatov potrdila letni načrt: 2.144 mio € prihodkov in 405 mio € čistega dobička za celo leto 2026. Podjetje rast pripisuje širitvi prodaje v vseh petih regijah in sedmim novim izdelkom, uvedenim v zadnjem letu. Krka pri tem ostaja brez dolga, naložbe financira izključno iz lastnega denarnega toka. Krka polletje zaključuje tam kjer je sama načrtovala - brez posebnih presenečenj.

Petrol (PETG). Petrol je prihodke povečal za 12% na 3,3 mrd €, predvsem zaradi višjih cen goriv, a to rast je v celoti pojedla regulacija. EBITDA je padla na 131,8 mio €, čisti dobiček pa za 17,8 mio € oziroma 24% na 57,4 mio €. Marca so regulirane cene naftnih derivatov ob nenadnem skoku povpraševanja družbi prinesle 27,5 mio € izgube samo pri prodaji goriv v Sloveniji. Poslovanja družbe v drugem četrtletju ni uspelo izboljšati. Uprava in nadzorni svet javno pozivata k liberalizaciji cen goriv, družba pa proti državi vodi dve odškodninski tožbi v skupni vrednosti 177,2 mio € za škodo iz let 2022-2024. Prihodki so zrasli le na papirju, dobiček je pojedla regulacija cen goriv, ne slabše poslovanje.

Cinkarna Celje (CICG). Cinkarna Celje je prihodke znižala za 6% na 104,5 mio € zaradi šibkejših cen titanovega dioksida in dražjih strateških surovin. EBITDA je padla za 20% na 18,2 mio €, čisti dobiček pa za 28% na 8,8 mio €. Glavni razlog je še vedno evropski trg titanovega dioksida ki ostaja šibek zaradi presežnih kitajskih zmogljivosti. Kljub padcu je dobiček po besedah uprave presegel lastni polletni načrt družbe. Naložbena politika, 5,5 od načrtovanih 17 mio € za celo leto, sledi letnemu načrtu brez odstopanj. Šibkejše leto na trgu TiO2, a podjetje ostaja nad lastnimi pričakovanji in ima zdravo bilanco.

Zavarovalnica Triglav (ZVTG). Zavarovalnica Triglav je celotni obseg poslovanja skupine povečala za 13% na 1.198,7 mio €, največ zaradi rasti na italijanskem trgu. Čisti poslovni izid je kljub temu padel na 85,7 mio € iz 91,4 mio € lani. Razlog je poslabšanje kombiniranega količnika. Porast iz 88,2% na 93,9%, pomeni da se je delež škod in stroškov v zbrani premiji povečal. Kapitalska ustreznost pri 207% ostaja znotraj ciljnega razpona 200-250%. Uprava je ob polletju izrecno potrdila napoved poslovnega izida za celo leto 2026. Posel raste, a škodni portfelj trenutno raste hitreje od dobička.

UNIOR (UKIG). UNIOR je edina od štirinajstih družb, ki je lansko izgubo spremenila v dobiček. Čisti poslovni izid skupine je iz 2,75 mio € izgube lani prešel v 0,33 mio € dobička, čeprav so prihodki padli za 3% na 114,5 mio €. EBIT se je pri tem skoraj podvojil na 3,48 mio €. Nižji stroški materiala in dela so kljub manjši prodaji dvignili tudi EBITDO, za 39%. Zadolženost po lastni oceni uprave ostaja previsoka, zato je družba že najela svetovalca za dokapitalizacijo. Podjetje se z bankami hkrati dogovarja o prestrukturiranju obstoječih posojil. Najmanjša in najbolj neprometna delnica na LJSE ima jasen obrat na bolje, a bilanca še zdaleč ni urejena.

Equinox (EQNX). Equinox ima največjo odstotno rast dobička med vsemi analiziranimi družbami: čisti dobiček je zrasel za 45% na 1,44 mio €, prihodki so zrasli za 4% na 4,76 mio €, dobiček na delnico pa je znašal 0,80 €. K rasti je prispevala prodaja vrednostnih papirjev iz lastnega portfelja, gre za enkraten dogodek. Bolj zgovoren je FFO, denarni tok iz poslovanja, ki je pri nepremičninskih družbah pomembnejši kazalnik od čistega dobička: ta je padel s 3,53 na 3,23 mio €, za 8%. Delničarji so na junijski skupščini kljub temu potrdili dividendo 2,00 € na delnico. Naslovna številka je lepša, kot jo kaže dejanski denarni tok.

Delavska hranilnica (DEHG). Delavska hranilnica je dobiček povečala za 12% na 17,2 mio €, ob 4-odstotni rasti bilančne vsote na 2,75 mrd €. Delež nedonosnih posojil se je izboljšal iz 1,34% na 0,98%, kapitalska ustreznost pa se je izboljšala na 26,83%. Donosnost kapitala je pri tem rahlo upadla, z 23,94% na 22,44%, ker so stroški rasli hitreje od prihodkov. Razmerje med stroški in prihodki se je posledično dvignilo s 51,47% na 54,03%. Med bankami v tem pregledu ni edina, saj je tudi NLB povečala dobiček, a gre pri Delavski hranilnici za precej manjšo, manj opaženo institucijo z zdravimi številkami. Dobiček in kakovost posojil rasteta, marža pa se počasi tanjša.

Vzajemna (VZZR). Vzajemna je edina od štirinajstih družb v tem pregledu, ki je polletje sklenila z izgubo, 296 tisoč €, potem ko je lani v enakem obdobju izkazala skoraj 2 mio € dobička. Vodstvo pojasnjuje, da lanski rezultat ni primerljiv zaradi enkratnih dogodkov ob uvrstitvi delnice na borzo marca 2026. Kosmata obračunana premija je medtem rasla hitreje od načrta, na 20,3 mio €, kar je 16% več kot lani in 3,6% nad lastnim načrtom. Tržni delež se je okrepil na 31,3%. Družba pričakuje prelom v pozitivno poslovanje najkasneje leta 2028, ko naj bi izzvenel učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Posel raste, dobičkonosnost pa čaka na spremembo zunaj družbe.

Luka Koper (LKPG). Luka Koper je čiste prihodke od prodaje povečala za 10% na 206,1 mio €, kar je 8% nad lastnim načrtom. Rast prihaja predvsem iz večjega pretovora kontejnerjev in višjih prihodkov iz skladiščenja. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 57,1 mio €, 45% nad načrtovanim in 8% nad lanskim, medtem ko je EBITDA zrasla na 73,3 mio €, 7% več kot lani. Čisti poslovni izid skupine je dosegel 48,1 mio €, 42% nad lastnim načrtom in 11% nad lanskim rezultatom. Neto finančna zadolženost glede na EBITDA ostaja nizka, med 0,5 in 0,7-kratnikom, kar pristanišču pušča prostor za nadaljnje naložbe v severni pomol. Prihodki, EBIT in čisti dobiček presegajo rezultate prejšnega leta in načrte družbe.

Sava Re (POSR). Zavarovalna skupina Sava je obseg poslovanja povečala za 10,3% na 672,5 mio €, k čemur so največ prispevale kosmate premije premoženjskega in življenjskega zavarovanja ter rast prihodkov od upravljanja premoženja. Čisti poslovni izid je znašal 55,6 mio €, 3,6% manj kot lani, ker je bilo škodno dogajanje v prvem polletju manj ugodno kot lansko. Kombinirani količnik se je poslabšal, a je pri 90,7% še vedno zelo ugoden. Skupina je presegla načrtovano 5-odstotno rast obsega poslovanja, čisti dobiček pa že predstavlja 58,6% spodnje meje letnega cilja. Solventnostni količnik ostaja v razponu 219-223%, julija pa je bonitetna agencija S&P izboljšala samostojno kreditno oceno skupine z A na A+. Skupina je kljub slabšemu škodnemu letu ostala pred lastnim načrtom, kar kaže na zdravo osnovno poslovanje.

Salus (SALR). Skupina Salus je prihodke povečala za 18% na 399,0 mio €, čisti poslovni izid pa je rasel še hitreje, za dobro petino na 10,3 mio €. Dobiček na delnico je tako zrasel z 1,00 na 1,23 €. Redni EBITDA je zrasel za 22% na 16,9 mio €, poslovni izid iz rednega poslovanja pa za 24% na 12,5 mio €. K rezultatu so prispevali večji obseg poslovanja, spremenjena struktura prodaje in podjetja, ki so se skupini pridružila v zadnjih letih. Skupina se hkrati širi naprej: junija 2026 je podpisala pogodbo o nakupu Farmedice d.o.o., sklenjeno pod odložnimi pogoji. V letu 2026 skupina načrtuje približno 812 mio € prihodkov in 15,5 mio € čistega dobička. Dobiček raste hitreje od prihodkov, a rast delno poganjajo tudi nedavni prevzemi, ne zgolj osnovno poslovanje.

Telekom Slovenije (TLSG). Skupina Telekom Slovenije je prihodke od prodaje povečala za 4% na 366,9 mio €, k čemur je največ prispevala rast uporabnikov in prodaja IT storitev. EBITDA je zrasla za 7% na 134,3 mio €, marža je znašala 36,6%. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je zrasel za 12% na 44,4 mio €, čisti dobiček pa za 6% na 31,5 mio €. Skupina je v prvih šestih mesecih za investicije namenila 106,3 mio €, s poudarkom na širitvi optičnega omrežja, ki danes pokriva več kot 512.000 gospodinjstev, in 5G tehnologiji, ki že pokriva 99,3% prebivalstva. Družba pri tem opozarja, da ostaja edini operater v Sloveniji, reguliran na segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa, čeprav na tem segmentu dosega le 29-odstotni tržni delež. Dobri rezultati na vseh kazalnikih, a regulatorni pritisk omejuje pospešeno rast družbe.

NLB (NLBR). NLB Skupina je v drugem četrtletju 2026 ustvarila 133,1 mio € čistega dobička, ob 6-odstotni rasti rednih prihodkov na medletni ravni. K rasti je največ prispevala 12-odstotna medletna rast obsega posojil v domači regiji jugovzhodne Evrope. Digitalna prodaja pri izbranih produktih v Sloveniji že presega 40% vseh prodaj, podobne rešitve pa banka uvaja tudi v Skopju, Prištini in Beogradu. NLB poroča četrtletno, zato za prvo polletje 2026 ni na voljo neposredne primerljive kumulativne številke kot pri drugih družbah v tem pregledu. Skupina je januarja predstavila ambiciozne finančne cilje do leta 2030: prihodki nad 1,8 mrd € iz organske rasti, 60% delež izplačila dividend in 40% razmerje stroškov do prihodkov. Dobro četrtletje potrjuje delujočo strategijo, a brez kumulativne številke je primerjava z ostalimi družbami omejena.

Skupina Prva (PPDT). Skupina Prva je dobiček pred davki povečala na 6,8 mio €, s 6,6 mio € v enakem lanskem obdobju. Večji dobiček v tem polletju v največji meri izhaja iz boljšega rezultata iz naložb, kar je posledica izjemno ugodnih razmer na finančnih trgih v prvi polovici leta. Prihodki od upravljanja premoženja so pri tem presegli lastni načrt zaradi višjih sredstev v upravljanju. Glavno odstopanje od poslovnega načrta je nastalo pri zavarovalniškem poslu, kjer so bili finančni prihodki in odhodki iz zavarovalnih pogodb slabši. Poročilo za to polletje vključuje tudi učinke transakcije z delnicami Deželne banke Slovenije, razkrite v posebni objavi 10. septembra 2026, zato del rasti ni posledica rednega poslovanja. Dobiček je zrasel, a k rasti je večinoma prispeval enkraten učinek, ne redno poslovanje.

> Krka
> Petrol
> Cinkarna Celje
> Zavarovalnica Triglav
> UNIOR
> Equinox
> Delavska hranilnica
> Vzajemna
> Luka Koper
> Sava Re
> Salus
> Telekom Slovenije
> NLB
> Skupina Prva