Naložbena konferenca Vlagatelja Maksa

Nazadnje ko sem se vozil v Ljubljano je bil na sporedu dan slovenskega kapitalskega trga (če ste ga zamudili, vam priporočam ogled posnetkov na ATVP YouTube kanalu). Tokrat je časnik Finance pripravil svoj dogodek, v veliki dvorani ekonomske fakultete.

Prilagam svojo izkušnjo dogodka ter nekaj pomembnih lekcij, ki sem jih odnesel od konference.

Priznam, za Mateja nisem vedel do par mesecev nazaj ko sem začel bolj konkretno sledit slovenskim delnicam. Nekateri ga sicer poznate kot sina Hermana Rigelnika (naš prvi predsednik Državnega zbora), jaz sem ga pa bolje “spoznal” ob branju letnih poročil in gledanju video vsebin družbe Equinox in gledanju.

Matej je imel odlično predstavitev, kjer je tudi brez dlake na jeziku opisal svoje dosedanje izkušnje z vlaganjem. Ima dva portfelja, sestavo delnic delim spodaj. (p.s. Matej, če je slika “copyright” javi, in jo odstranim).

Kot pravi sam, njegov portfelj vsebuje 59% finančnih naložb, 41% nepremičnin in alternativno naložbo, avto. Njegova največja naložba je familija, tu povdari kako pomembno je izbrati pravega partnerja.

Matej je sicer začel investirat že v srednji šoli, njegova največja napaka pravi da je divertiziranje stran od slovenskih delnic in prodaja stanovanja leta 2023, ko je predvideval da je nepremičninski trg dosegel vrh. Kasneje v prezentaciji omeni tudi druge greške, UNIOR delnico (-50%), NKBM, NLB prednostne delnice in kolaps Ledo delnic.

Pravi da je finančno neodvisen in to ilustrira na primeru njegovih dividend in stroškov. V letu 2025 je prejel 69.020 EUR dividend, osebnih stroškov pa je imel 54.000 EUR.

V nadaljevanju opiše pasti vlaganje, kjer povdari štiri načela:
- Ne uporabljajte finančnih vzvodov
- Ne bodite nenehno aktivni (ne trgujte aktivno)
- Ne vlagatelja v podjetja izven kroga svojih kompetenc
- Ne poskušajte tempirati trga

Skozi predstavitev se vidi da je Matej že finančno “odrasel” in razume pasti trga. Zelo predstaven je bil slide “Past naslednje velike stvari”. Tu Matej karikira kako je AI trenutno vroč trend, ampak zgodovina nas nauči svoje. Revolucije, ki jih omeni:
- Avtomobili: od 2000 podjetij so 3 preživela
- Letala: 129 bankrotov, nič donosa
- Internet: 1000 propadlih podjetij (dot-com bubble)

Kot zanimivost omeni tudi iluzijo donosnosti slovenskih delnic. Pokaže graf kjer je razviden dobiček na delnico in donosnost te delnice. Razlika v obdobju štirih let je ogromna! Z drugimi besedami, cena delnic je rastla hitreje kot dejanski dobiček podjetij.

Proti koncu predstavitve poda svojo tezo vlaganja. 99% vlagateljem pravi naj odprejo INR račun, kupi globalni indeks in pozabi na stvari. Ostalim 1%, tistim resnim, pa priporoča pravilo 20 kart. V originalu je to sicer ideja Warren Buffeta, gre pa za preprost koncept kjer imaš na voljo 20 naložb celo življenje. Torej si primoran dobro premislit nakup in vsako naložbo držati za dolg čas. Doda še dva pravila, prvič - sedenje na riti (ne trgujte aktivno), drugič - denarni tok > cena delnice.

Proti koncu njegove predstavitve so sledila vprašanja. Na odgovor če bi danes kupil delnice NLB, Luke Koper, itd - pravi da bi jih, verjame v njihovo zgodbo. Za tiste ki pa razmišljajo o prodaji delnic, npr KRKA ali podobno, pa sprašuje kaj je alternativa, kaj kupiti namesto tega?

Če sem Mateja že prej “poznal” je bil pa Marjan Batagelj popolnoma nov obraz. Marjan je preko njegovega podjetja 75% lastnik in upravljalec Postonjske jame, ima pa tudi v lasti manjša druga podjetja. Ideja časnika Finance je bila tu da predstavijo kako vlaga uspešen podjetnik. Žal se je Marjana bolj slabo slišalo, menim pa da bi tudi novinarka lahko opravila boljši intervju.

Glavno stvar ki sem jo odnesel od intervjuja je da je Marjan finančno neodvisnost dosegel preko podjetij, ne z vlaganjem. To je tudi misel ki se premalo izpostavlja - da lahko ustvariš donos, potrebuješ denar.

Za nepremičnine pravi da bodo cene rasle, ker imamo zapletene procese v zakonodaji, ki povzročajo stroške kupcem in posledično rast cen.

Pravi da bi morali več vlagat po instinktu, kot pa enačbah in formulah. Za to poda primer zlata, kjer je videl trend kako se ni nič dogajalo par mesecev, kar je bil njegov znak za nakup. Bitcoina ne mara, niti ne vidi uporabnosti v njem, za podjetja ki pa jih kupi pa povdari da jim nudi varnost.

Predstavitev Mateja Mazija sem kar malo nestrpno čakal. Na dnevih slovenskega kapitalskega trga mi je bil všeč njegov pristop in tudi tokrat ni razočaral.

V prvem slidu razloži kako izbira growth delnice. Prikaže top-down analizo, kjer najprej definira makroekonomski okvir (denarna politika centralnih bank, fiskalna politika, trend inflacije). Naslednji korak je upoštevanje drugih dejavnikov (geopolitične spremembne, tehnološki razvoj). Zadnji korak je izbor. Tu poišče najbolj zanimive regije in panoge ter izbere nabor naložb v posamezni panogi.

V naslednje slide poda primer AI panoge za iskanje growth priložnosti. Omenja tri investicijski vale:

Prvi val je računska moč
Ta val dozoreva, omenja podjetja Nvidia, Dell, AMD, TSMC, Broadcom itd.

Drugi val so pomnilniki in networking
Ta val je v teku, gre za podjetja Micron, SK Hynix, Arista, Marvell

Tretji val je energija in hlajenje
Smo v zgodnji fazi, perspektivna podjetja tu so Vertiv, Eaton, Siemens Energy, ..

Pri izboru perspektivnih podjetij se osredotoči na naslednje kazalnike:
- Rast prihodkov, EPS, PEG
- ROIC, marže
- Revizije napovedi dobičkov
- Prosti denarni tok

Seveda kazalniki sami po sebi ne definirajo zmagovalca. Potrebno je analizirati tudi druge lastnosti. Moat ali konkurenčna prednost je definiran s pomočjo:
- Network efekta (več uporabnikov, večja vrednost)
- Ekonomija obsega (nižji strošek na enoto)
- Stroški zamenjave (menjava sistema je boleča)
- Podatkovna prednost (več podatkov, boljši produkt)
- Visoke ovire za vstop (kapital, know-how, regulativa)

V zadnjem slidu predstavi tri vprašanja, ki jih postavi pri vsaki naložbi.

1) Ali bo podjetje raslo hitreje od trga in delje časa, kot trg pričakuje?
Trg je dober pri ocenjevanju naslednjega kvartala, slab pri ocenjevanju naslednjega desetletja.

2) Ali ima podjetje trajno konkurenčno prednost (moat)?
Ko podjetje postane infrastruktura, ga je zelo težko zamenjati.

3) Ali trenutna cena še omogoča privlačen donos?
Dobro podjetje in dobra naložba nista vedno ista stvar.

David je imel precej tehnično predstavitev in odkrito rečeno sem po desetih minutah zaprl prenosnik in nehal delat zapiske, ker je bilo preveč.

Predstavil je svojo tezo za delnico Amazona, ki meni da bo v naslednjih letih konkretno zrasla, in je precej podcenjena. Od vseh grafov sta mi v oči padla dva, ki jo želim tu delit.

Prvi graf je pričakovana donosnost vs pričakovano vrednotnje. Tu David argumentira da z leti so se marže dvignale, torej je dvig PE razmerij pričakovan.

Drugi graf prikaže kako se PE razmerje odraža v prihodnjosti z YOY rastjo dobička.

Vsekakor postavi visoke PE razmerja v drugačno perspektivo.

Zadnja ura je bila namenjena nepremičninam, kar sem spustil. Sem pa zapustil konferenco z dobrimi vtisi in z novim znanjem. Veliko pohvale časniku Finance ter seveda govorcem.

Ker pa je bil to plačljiv dogodek, in ker verjamem da so tako pri časniku Finance kot posamezni govorci vložili veliko truda v pripravo konference, pozivam vsakega ki bo tole bral, da se naroči na časnik Finance tukaj.

(Če pa časnik Finance smatra zgornje slike kot avtorsko lastnino, pa prosim stopite v kontakt in jih bom izbrisal).

Do naslednjič,

- Anže