Q3 2026 na Ljubljanski borzi

Indeks SBITOP je v tretjem četrtletju 2026 pridobil 3,3 odstotka in se ustavil pri 3.100,67 točke. Promet z delnicami je znašal 167,3 milijona evrov, skoraj polovico ga je ustvarila Krka. Največ dogajanja je bilo pri malih vlagateljih: prevzem delnic Vzajemne, novi INR računi in prvi domači ETF-ji.

Po podatkih Ljubljanske borze je SBITOP 30. septembra zaključil pri 3.100,67. Indeks SBITR, ki upošteva tudi dividende, je v tretjem četrtletju pridobil 5,4 odstotka. Najvišje je bil SBITOP 4. avgusta pri 3.265,70 točke, do konca septembra pa je padel za okoli 5 odstotkov.

Tečaji so zrasli 12 delnicam, padli pa trem: Unior (UKIG), Cinkarna Celje (CICG) in Luka Koper (LKPG). Najbolje se je odrezala Vzajemna s 35,4 odstotka, najslabše Unior z minus 13,0 odstotka.

Promet brez svežnjev je bil s 183,7 milijona evrov višji kot v drugem četrtletju (173,6 milijona) in nižji kot v prvem (207,1 milijona). Delnice so ustvarile 167,3 milijona evrov prometa, od tega prva kotacija 162,6 milijona. Tržna kapitalizacija 17 delnic je ob koncu septembra znašala 22,4 milijarde evrov.

Krka je imela 83,4 milijona evrov prometa, skoraj polovico vsega trgovanja z delnicami, v drugem četrtletju pa 46 milijonov. Tečaj se je v četrtletju premaknil le za 3,2 odstotka, na 258,50 evra.

NLB (NLBR) je bila v drugem četrtletju prva s 57,8 milijona evrov prometa, tokrat pa je imela 35 milijonov, skoraj 40 odstotkov manj.

Luka Koper je promet podvojila, s 5 na 10,6 milijona evrov. Najvišji dnevni tečaj v četrtletju je znašal 137 evrov, delnica pa je končala pri 105,50 evra, 1,4 odstotka nižje.

Vzajemna je pridobila 35,4 odstotka, Salus (SALR) pa 13,9 odstotka, na 69,50 evra. Oba podjetja sta v standardni kotaciji.

Vzajemna je imela 4.398 poslov, več kot katera koli delnica razen Krke (6.867). Povprečen posel je bil okoli 270 evrov, pri Krki okoli 12.100 evrov.

V drugem četrtletju je Vzajemna izgubila 29,4 odstotka, v tretjem pa se je z 1,27 vrnila na 1,72 evra. Konec marca je stala okoli 1,80 evra.

Do konca septembra je delnice prevzelo 51.935 upravičencev, skupaj 18.552.724 delnic, kar je 25,24 odstotka vseh. Neprevzetih je še okoli 54,9 milijona delnic, rok za prevzem je marec 2028.

Če se bo prevzem nadaljeval s tempom zadnjega četrtletja, okoli 0,4 milijona delnic na mesec, bi do konca leta 2027 prevzeli okoli 24,8 milijona delnic, torej tretjino vseh. To je moja ocena, ne napoved Vzajemne.

Krka je 23. julija izplačala 9,10 evra dividende na delnico, Telekom Slovenije pa 26. avgusta 4,60 evra. Glede na zaključni tečaj 30. septembra to znaša 3,5 oziroma 3,2 odstotka.

Donos je dividenda glede na zaključni tečaj 30. septembra 2026, pri Salusu seštevek obeh izplačil. Pri KD je naveden začetek izplačil. Relax v četrtletju ni imel poslov, zato je uporabljen zadnji zaključni tečaj. Vir: objave družb na SEOnetu. Pri Uniorju, Vzajemni in Melaminu dividend v objavah nisem našel.

NLB je v drugem četrtletju ustvarila 133,1 milijona evrov čistega dobička. Njena prevzemna ponudba za avstrijsko banko Addiko pa ni uspela: ponudbo je sprejelo 31,22 odstotka delnic, za zaključek je bilo potrebnih več kot 50 odstotkov.

NLB je 18. septembra s Skupino Prva in družbo KD Group sklenila kupoprodajni pogodbi za več kot 55 odstotkov glasovalnih pravic v Deželni banki Slovenije (DBS). DBS je imela konec leta 2025 bilančno vsoto 1,6 milijarde evrov, kar je 2,8 odstotka slovenskega bančnega trga, NLB pa zaključek posla pričakuje v drugi polovici prihodnjega leta.

V Telekomu Slovenije je predsednik nadzornega sveta 18. septembra sklenil sporazume o predčasnem prenehanju mandatov s tremi člani uprave, 23. septembra pa je nadzorni svet imenoval novega predsednika uprave in tri nove člane.

Triglav je 16. julija napovedal vstop v lastništvo enega vodilnih zasebnih ponudnikov zdravstvenih storitev na Hrvaškem, agencija S&P pa je 31. julija potrdila oceno A+ pri Triglavu in Savi Re.

Ljubljanska borza je 14. septembra objavila polletno revizijo indeksa SBITOP: od 21. septembra imajo Krka 29,55-odstotno, NLB 20-odstotno in Petrol 16,45-odstotno utež, skupaj torej dve tretjini indeksa.

Promet s strukturiranimi produkti, kamor statistika Ljubljanske borze uvršča ETF-je, je bil 8,3 milijona evrov, v drugem četrtletju 3,7 milijona.

Največ poslov med ETF-ji je imel Ilirikin SLOTR (1.041), WORLD jih je imel 411. Največ prometa, 3,5 milijona evrov, je ustvaril InterCapitalov ICSLO, SLOTR 2,3 milijona in WORLD 1,2 milijona evrov. Tržna kapitalizacija obeh Ilirikinih skladov skupaj je 3,8 milijona evrov.

Na spletnem pregledu Ljubljanske borze je Vid Pajič povedal, da so izkušenejši vlagatelji ETF-je dobro sprejeli, med strankami pa je veliko nerazumevanja, kaj ETF sploh je.

Promet z obveznicami je bil 6,3 milijona evrov, največ od drugega četrtletja 2025. Po navedbah voditelja pregleda borze slovenska 10-letna obveznica prinaša okoli 4 odstotke.

To je več od dividendnega donosa Krke (3,5 odstotka) in Telekoma Slovenije (3,2 odstotka), a manj kot pri Cinkarni Celje (6,2 odstotka), Cetisu (4,6 odstotka) in Triglavu (4,5 odstotka).