Ko sem pisal tale članek, sem pod drobnogled vzel vse delnice v prvi in standardni kotaciji. Nisem se oziral toliko na grafe ali ceno, bolj sem gledal poslovanje in konkurenčno prednost. Najpomembnejše, izbiral sem podjetja, ki jih ne bi nikoli prodal.

Tri podjetja sem izločil hitro. Unior letos prvič kaže znake življenja, a vseeno manjka konkreten plan, tudi dividende ni že 14 let zapored. Vzajemna je lansko leto zaključila negativno, od IPOja je šele par mesecev. Relax ima majhne marže in visoke stroške, slaba kombinacija za investitorja.

Naslednji sveženj so zdrava podjetja, a za moje pojme, premalo prepričljiva. Terme Čatež so zaključila 2025 pozitivno, veliko tudi vlagajo, prodali so kompleks Žusterno, kar pomeni da optimizirajo poslovanje. Žal pa ne vidim nobene konkurenčne prednosti, kapital se vlaga v objekte, ki zgubljajo vrednost. Equinox ima unikatno zgodbo, nedavne investicije v Romuniji so zanimiva odločitev, a dokler vodstvo nima konkretnega poslovnega načrta za naslednjih 10, 20 let, delnice ne kupim.

KD Group je leto 2025 zaključil presenetljivo, zahvala gre predvsem Etrelu in Ocean EV Charging. Poslovnega modela tu ne razumem, predvidevam da gre za klasično holding strategijo, vendar me njihova podjetja in sredstva v lasti ne prepričajo.

SALUS deluje odlično v svoji niši. Končni kupci, lekarne in bolnice, zagotavljajo redno plačilo, a 2-3% marža, regulirane cene in visok obratovalni kapital me kot investitorja ne privlači.

Melamin je 2025 zaključil negativno, trend ki se nadaljuje iz prejšnjih let. Vodstvo ima nov, konkreten plan, niša je zanimiva in v porastu, a posel je cikličen in podjetju manjka konkurenčna prednost.

Telekom Slovenije konkretno vlaga v svojo infrastrukturo, njihov nov cloud segment je zanimiv, in sodeč po letnih poročilih, precej donosen. Številke se v zadnjih letih izboljšujejo. Trg na Kosovu dominirajo, v Sloveniji so že od nekdaj monopolist. Vsekakor kandidat, a nove EU regulative za odprt dostop in pomanjkanje konkretnejših rezultatov v novih cloud segmentih, me zaenkrat odvrnejo od nakupa.

Cinkarna Celje je imela slabše 2025, a vseeno zaključila pozitivno. Podjetje proizvede preko 30% vsega TiO2 v EU in nosi REACH certifikat, znak konkurenčne prednosti. Kitajska precej zatira dobiček, diverzifikacija v ličila in sončne-kreme pa je zanimiva poteza. Še en kandidat, pri katerem spremljam odziv na Kitajce in donosnost novega segmenta.

Ostanejo samo še štiri podjetja, ki niso prišla v moj top tri izbor.

Pozavarovalnica Sava je lansko leto prekoračila svoje lastne napovedi. Zavarovalniški koeficient je padel na 87.4% kar je skoraj nevideno. Podjetje je stabilno, ima dolgoletne izkušnje in uspeh tako pri nas kot v tujini. Me pa zmoti nedavni poskus Adria Grupe za lastništvo Sava Re. Drugi lastnik sicer ne spremeni vedno teze in dobička podjetja, a nedavni odhod Davorja Gjivoje in poskus SDH-ja za uvrstitev svojega člana, mi da vedeti da se začenja boj za lastništvo. Definitivno kandidat, a premiki v vodstvu in lastniške vojne se morajo pomiriti.

Zavarovalnica Triglav je 2025 zaključila pozitivno, uspešno se je tudi prilagodila na pomanjkanje dobička iz dodatnega zavarovanja. Zavarovalniški koeficient 2025 je bil 93.9%, kar je impresivno in obetavno. Čeprav pokriva več trga doma kot katerakoli druga zavarovalnica, večina prihodkov pride iz regije Adria. Je pa zavarovalniški posel cikličen in dobro leto lahko pokvari en sam dogodek. Poplave 2023 so bile unikatne, in upajmo nikoli več ponovljive, a tisto leto je dobiček padel za 67%. Če bi naredil daljši seznam potencialnih delnic, bi Triglav postavil na šesto mesto.

Petrol je lansko leto ustvaril 174 mio EUR čistega dobička in tako zasedel tretje mesto na LJSE. Novi segment - elektrifikacija - se povečuje in pridobiva dominanco v Sloveniji. Konkurenčna prednost Petrola so bencinske postaje po Sloveniji in njihovo omrežje dobave in prodaje naftnih derivatov. Marže so regulirane, in so z novo vlado bile dvignjene, je pa to tudi skrita prednost Petrola. Pomislite, katero drugo podjetje bi si upalo vstopiti na povsem nov trg, investirati v infrastrukturo, z ozirom da država regulira tvoj dobiček? Petrol je super kandidat, a obstajajo boljše opcije.

Celjski CETIS je lansko leto zaključil z 13 mio EUR čistega dobička. Podjetje izdeluje bankovce, osebne dokumente, davčne znamke in sisteme za opravljanje in hranjenje identitete. Stranke so večinoma tuje vlade. Konkurenčna prednost je konkretna, a končni trg je majhen. Po številkah je CETIS zelo soliden, podjetje investira v novo infrastrukturo, z prihajajočo digitalizacijo pa ponuja nove segmente. Cena delnice raste dosledno, prav tako dividende. Največji problem pri CETIS-u vidim v pomanjkanju ciljnih sredstev za vlaganje. Podjetje lahko raste, vendar če nimaš kam vlagati kapitala ga lahko samo izplačaš. CETIS je torej na prvem mestu slovenskih dividendnih podjetij, na tem seznamu pa gre na četrto.

Luka Koper je edino slovensko globokovodno pristanišče in najkrajša pomorska pot za srednjo Evropo, kar mu daje unikatno konkurenčno prednost. Lani je podjetje pretovorilo rekordnih 1.272.161 TEU kontejnerjev, 12.2% več kot leto prej, čisti dobiček pa je zrasel na 81.5 milijona evrov, 35% več kot leto prej in 66% nad lastnimi načrti.

Luka Koper kotira pri P/E 8.0x, primerljiva svetovna pristanišča (DP World, Hamburger Hafen, Port of Tauranga) pa trgujejo pri skoraj 20x povprečju. Donosnost kapitala (ROE) je pri tem 28%, najvišja med vsemi primerjanimi pristanišči na svetu. Razlog za nizko ceno delnice ni slabo poslovanje, ampak pomanjkanje tujih, večjih investitorjev.

Luka Koper ni zgolj poceni, ampak ima tudi konkreten razlog za rast poslovanja. Drugi tir, nova železniška proga med Koprom in Divačo, naj bi bil v celoti dokončan septembra 2026. Trenutna enotirna proga omejuje pristanišče na približno 80 do 90 vlakov dnevno, kar je podjetje letos praktično že doseglo. Po izgradnji drugega tira se zmogljivost dvigne na 150 do 200 vlakov dnevno kar je skoraj podvojitev prometa do leta 2035.

Država ima v lasti več kot 51% delnic, to pa žal upočasnjuje kapitalske odločitve. Dividendna politika ostaja konzervativna, donos pri sedanji ceni je le 2.3%. Hrvaška tekmica Reka gradi kontejnerski terminal za 500 milijonov evrov, ki pa ne bo operativen pred letom 2028.

Izgradnja novih skladišč, severnega pomola in prihajajoči drugi tir obetajo Luki Koper svetlo prihodnost. Delnica je krepko podcenjena, prostora za rast je ogromno.

Krka je vertikalno integriran proizvajalec generičnih zdravil, ki posluje na več kot 70 trgih. Dolga nima, posel financira izključno iz lastnega denarnega toka. Lani je ustvarila rekordnih 403.7 milijona evrov čistega dobička ob prihodkih 2.041 milijona evrov, 7% več kot leto prej.

Krkina prednost je struktura izdelkov in lastna proizvodnja. Podjetje je v razvoj v letu 2025 vložilo 188.2 milijona evrov, 9.2% prodaje, raslo je vsako od zadnjih petih let, tudi v letu, ko je čisti dobiček padel. Izdelki, vpeljani v zadnjih petih letih, danes predstavljajo 29% prodaje. Delničarjem se poleg dividende (9.10€ na delnico za 2025) vrača tudi denar prek odkupov lastnih delnic, skupaj dividenda in odkupi znašajo 77.6% čistega dobička.

Krka ni poceni. P/E se je iz 7.87x leta 2022 povzpel na približno 19.8x danes, medtem ko je dobiček na delnico v istem obdobju zrasel le za 13%. Ceno, ki jo danes plačate, je premija na zaupanje in preteklo poslovanje. Krka ima najbolj trden in najmanj cikličen posel na celotni borzi, za dolgoročni horizont je taka premija po mojem mnenju razumljiva.

Glavno tveganje ostaja Rusija, ki predstavlja 21% prodaje. Podjetje se trenutno tam pogaja z ruskim davčnim organom o 27.5 milijona evrih domnevnega DDV-ja, spor je odprt in nerešen. Zahodna Evropa je edina regija s padcem prodaje, zaradi tihega pritiska regulativnih cen v Nemčiji in Skandinaviji, ne zaradi vojne ali sankcij. Novo sodelovanje z Indijskim Laurus Labs prinaša novo, cenejšo proizvodnjo in vstop Krke na trg onkoloških zdravil.

NLB je največja banka v Sloveniji s tretjinskim tržnim deležem. Čisti dobiček je lani dosegel rekordnih 503 milijonov evrov, donosnost kapitala pa presega 22%, kar je najvišje med vsemi primerljivimi bankami v regiji.

Delnica kotira pri P/E 13.3x, precej nad 7x povprečjem primerljivih bank v jugovzhodni Evropi. Premija ni brez razloga, Erste Bank in Raiffeisen dosegata ROE med 12% in 16%, NLB pa skoraj dvakrat toliko. Dividendni donos ostaja visok, 6.2% pri sedanji ceni, izplačan v dveh obrokih letno.

Rast naprej poganja širitev v jugovzhodno Evropo, ki danes prispeva 45% dobička skupine, s Srbijo kot največjim posameznim trgom. Možen prevzem avstrijske Addiko banke doda okoli 450.000 strank v petih državah in banki odpira hrvaški trg, kjer je bila doslej šibka. Prevzem bi pomenil tudi preboj v DACH regijo, kjer je konkurenca visoka, a posel v razcvetu.

Tveganje pri NLB-ju so predvsem obrestne mere, ki jih bo ECB v prihodnosti najverjetneje zniževal. Podjetje ima zdravo bilanco in postopoma vključuje nove in izboljšuje obstoječe segmente. Združitev Summit Leasinga z NLB Lease&Go je bila uspešna, pričakujejo podvojitev posla v naslednjih 5 letih. Več kot 36% prodaje v Sloveniji je že digitalne, plan za celotno skupino za 2030 pa je doseči 80%.

Izbor treh delnic z največjim potencialom je moj oseben in ga ne smatrajte kot finančni nasvet. Članek sem spisal iz perspektive novega investitorja, nekoga ki bi rad investiral v slovenski delniški trg, pa ne ve kam. Če vam je članek všeč, ga posredujte naprej.