70 let Krke

Krka je bila aprila 1954 samo ideja Borisa Andrijaniča, direktorja novomeške lekarne. Danes je največja delnica na Ljubljanski borzi in eden vodilnih evropskih proizvajalcev generičnih zdravil, s prodajo v več kot 70 državah in 47,882 delničarji po svetu. Poglejmo kako je majhno slovensko podjetje preživelo razpad Jugoslavije, vstop na Ljubljansko borzo, vojno v Ukrajini, in kakšne plane ima za prihodnost.

Boris Andrijanič je 23. aprila 1954 ustanovil Farmacevtski laboratorij Krka. Ime je dobil po reki, ki teče skozi Novo mesto. Prva proizvodnja je stekla jeseni istega leta, v dveh majhnih laboratorijih in eni pakirnici v središču mesta. Leta 1956 je podjetje dobilo novo ime, Tovarna zdravil Krka, in začelo hitro rasti. V samo petih letih se je uvrstilo med pet največjih proizvajalcev zdravil v takratni Jugoslaviji.

Leta 1962 je proizvodnja dobila nov dom v Ločni pri Novem mestu, prostor, ki ostaja Krkin proizvodni center še danes. Istega leta je podjetje odposlalo prve pošiljke zdravil v tujino. Sedem let prej, leta 1959, je Krka vložila svojo prvo patentno prijavo za zdravilo proti sladkorni bolezni - Tolbusal. Prvi znak, da podjetje ne namerava ostati samo lokalni proizvajalec kopij.

Krko je od ustanovitve vodilo le peščica ljudi, kar je za sedemdeset let dolgo zgodovino nenavadno malo. Boris Andrijanič je podjetje vodil prva desetletja, leta 1985 ga je na čelu uprave nasledil Miloš Kovačič. Sedanji predsednik uprave, Jože Colarič, je položaj prevzel leta 2005 in ga zaseda še danes, dvajset let kasneje. Redke menjave na vrhu so eden od razlogov, da je Krka strategijo gradila desetletja vnaprej, namesto da bi jo vsakih nekaj let obračala v novo smer.

V sedemdesetih letih je Krka razširila posel izven farmacije. Leta 1973 in 1974 je prevzela zdraviliška kompleksa v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah, s čimer je postavila temelje današnjim Termam Krka. Vzporedno je vlagala v raziskave. Leta 1975 je pridobila prve registracije ameriške agencije FDA za proizvodnjo antibiotikov, izjemen dosežek za majhno vzhodnoevropsko tovarno.

Prava prelomnica je prišla leta 1981, ko je Krka začela pripravljati dokumentacijo za registracijo nifedipina, prvega izdelka po novi strategiji lastnih generikov namesto licenčnih kopij tujih zdravil. Namesto da bi zdravila samo proizvajala po tujih licencah, jih je začela sama razvijati in registrirati pod svojim imenom. Do konca osemdesetih let je imela že več kot 100 izdelkov v več kot 250 farmacevtskih oblikah, med njimi zdravilo za zvišan krvni tlak Enap iz leta 1988 in zaviralec želodčne kisline omeprazol iz leta 1989.

Razpad Jugoslavije je Krki vzel del starega trga, a podjetje se je hitro preusmerilo na zahod. Sredi devetdesetih let je že več kot 70 odstotkov izdelkov šlo v izvoz. Leta 1995 je odprla razvojno kontrolni center, ki je od takrat srce njenega razvoja in nadzora kakovosti. Leto kasneje je na trg poslala Holetar, prvo lastno zdravilo za zniževanje holesterola, podjetje pa je istočasno postalo delniška družba z več kot 90,000 delničarji, izjemno število za takratno Slovenijo.

Leta 1997 se je Krkina delnica prvič pojavila na Ljubljanski borzi. Od takrat je zrasla v najbolj tržen vrednostni papir na borzi in to ostaja še danes, skoraj tri desetletja kasneje. Za majhno slovensko podjetje je bil to velik korak, saj je moralo prvič odgovarjati zunanjim delničarjem in redno razkrivati svoje poslovanje, ne le lastni upravi.

Novo tisočletje je Krka začela z gradnjo tovarn zunaj Slovenije. Leta 2001 je odprla prvi proizvodno-distribucijski center v tujini, na Poljskem, ki je danes eden njenih največjih trgov. Istega leta je registrirala losartan, svoj prvi sartan za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Leta 2002 je v Novem mestu stekla proizvodnja v obratu Notol.

Leta 2003 je Krka zgradila lastno tovarno v Rusiji. Prav ta tovarna ji danes omogoča da posluje v Rusiji kljub sankcijam, ker proizvodnjo opravlja lokalno namesto z uvozom. Leta 2005 je začela delovati tudi tovarna Krka-Farma na Hrvaškem. Poljski trg, ki ga je Krka odprla leta 2001, je danes zrasel v tretji največji tuji trg za njene generike, s 230.1 milijona evrov prodaje in 12-odstotno rastjo v letu 2025, takoj za Rusijo in domačo Slovenijo.

Leta 2010 je Krkina prodaja prvič presegla milijardo evrov. Podjetje je nadaljevalo z vlaganjem v proizvodnjo: leta 2015 je stekla proizvodnja v novem obratu Notol 2, zmogljivem za 5 milijard tablet in kapsul letno, v Krškem pa je istega leta odprla novo tovarno učinkovin Sinteza 1.

Novi obrat je v celoti avtomatiziran, z avtonomnimi roboti za prenos materiala in zmožnostjo izdelave med 50,000 in 300,000 tablet na uro. Konkurenčnemu proizvajalcu, ki pokriva manjši del sveta, se taka naložba preprosto ne izplača, ker nima dovolj obsega, čez katerega bi jo razporedil.

Leta 2013 je Krka vstopila na povsem novo področje, onkologijo, z zdravilom Meaxin. Polovica njenih zaposlenih je takrat že delala zunaj Slovenije. Leta 2017 je ustanovila skupno podjetje na Kitajskem, Ningbo Krka Menovo, in tako prvič vstopila na kitajski trg. Do leta 2020 je presegla 15 milijard prodanih tablet in kapsul letno ter 1.5 milijarde evrov prodaje. Leta 2022 je sprejela politiko trajnostnega razvoja, leto kasneje pa je postala energetsko najučinkovitejše podjetje v Sloveniji.

Za bralca, ki nikoli ni kupil delnice, je morda bolj oprijemljivo dejstvo, da ima skoraj vsak Slovenec doma vsaj eno Krkino zdravilo. Nalgesin proti bolečinam, Septolete proti vnetju grla in Daleron proti prehladu so izdelki, ki jih najdemo v skoraj vsaki lekarni, od Ljubljane do Skopja. Krka ima registriranih več kot 1100 imen zdravil, ki jih ščiti kot blagovno znamko, kar je za generičnega proizvajalca nenavadno - bistvo generika je just zamenljiva kopija, ne unikaten izdelek. Zaupanje zdravnikov in bolnikov v uveljavljeno ime je zato eden manj vidnih razlogov, da Krka na svojih trgih dosega višjo ceno od najcenejšega azijskega konkurenta.

Poleg zaupanja ima na svoji strani še eno, manj vidno oviro za konkurenco: regulatorna dovoljenja. Za vsako obliko zdravila v vsaki državi Krka potrebuje ločeno dovoljenje, postopek pa lahko traja od dve do pet let in zahteva na tisoče strani dokumentacije. V letu 2025 je upravljala več kot 32,000 takih dovoljenj, popravkov in novih vlog na več kot 70 trgih. Nov konkurent, ki bi želel doseči enak geografski razpon, bi za to potreboval leta, morda desetletje, ne glede na to, koliko denarja bi bil pripravljen vložiti.

Leto 2025 je bilo v Krkini 70-letni zgodovini najboljše doslej. Prodaja je prvič presegla 2 milijardi evrov, natančno 2,041 milijona evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo je zrasel na 558.7 milijona evrov, čisti dobiček pa na rekordnih 403.7 milijona evrov. Krka danes zaposluje 13,236 ljudi, od tega 42 odstotkov zunaj Slovenije, in v svojih tovarnah letno proizvede in zapakira 18.9 milijarde tablet in kapsul.

Zdravila na recept, za srce in ožilje, prebavila, živčevje, sladkorno bolezen in raka, predstavljajo 83 odstotkov prodaje. Preostanek si delijo izdelki brez recepta, veterinarska zdravila in Terme Krka, ki danes upravljajo zdraviliške komplekse v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu. V Sloveniji proizvodnja teče na petih lokacijah, v Ločni, Bršljinu, Krškem, Šentjerneju in Ljutomeru. V tujini pa na Poljskem, v Rusiji, na Hrvaškem, Kitajskem in v Nemčiji.

Zdraviliški del posla, Terme Krka, pogosto ostane v senci farmacevtskega velikana, a gre za samostojen in rastoč vir prihodkov, 54.2 milijona evrov v letu 2025, 10 odstotkov več kot leto prej, verjetno z višjo maržo kot pri generikih.

Geografsko je Rusija Krkin največji posamični trg, s 422.3 milijona evrov prodaje, kar je petina vse prodaje. Lastna tovarna v Sankt Peterburgu ji omogoča, da tam posluje kljub sankcijam, tveganje pa ostaja, ker gre za en sam, politično občutljiv trg. Podobno odločnost je pokazala v sosednji Ukrajini: kljub vojnim razmeram od leta 2022 dalje tam ni prekinila poslovanja in je leta 2025 ustvarila 96.3 milijona evrov prodaje, drugo mesto med tujimi ponudniki zdravil na tem trgu.

Delnica je v letu 2025 pridobila 46 odstotkov vrednosti, Krka pa je s skoraj 48,000 delničarji tudi najbolj razpršena lastniška družba na Ljubljanski borzi. Šestič zapored je prejela nagrado borze za najboljše odnose z vlagatelji. Poleti 2026 je delnica kotirala okoli 261 evrov, kar je ob več kot 32.7 milijona izdanih delnicah Krko naredilo za daleč najvrednejše podjetje na Ljubljanski borzi, s tržno kapitalizacijo okoli 8.5 milijarde evrov.

Vsaka zgodba o rasti ima tudi drugo stran. Rusija sicer prinaša petino prodaje, a je hkrati edini trg, kjer je Krka že enkrat čutila posledice tečajnih in geopolitičnih pretresov. Leta 2023 je čisti dobiček padel prav zaradi tečajne izgube pri rublju. Manj opazno, a verjetno bolj trajno tveganje prihaja iz najbolj stabilnih trgov. V zahodni Evropi, kjer cene zdravil določajo referenčni sistemi in razpisi, je prodaja v 2024 celo upadla. V zadnjih letih se je Krka še bolj osredotočila na zdravila na recept, svoj regulatorno najbolj občutljiv segment. To prinaša višjo maržo, a tudi večjo koncentracijo tveganja."

Januarja 2026 je uprava predstavila strategijo do leta 2030, ki stoji na treh stebrih: zanesljiva oskrba z zdravili, vertikalna integracija razvoja in proizvodnje ter ustvarjanje vrednosti za vse delničarje. Konkretno to pomeni več denarja za naložbe. V letu 2026 namerava Krka vložiti več kot 140 milijona evrov v proizvodnjo, skoraj polovico več kot leto prej.

Največji nov projekt je skupno podjetje z indijskim Laurus Labs v Hajderabadu, za katerega je Krka za leto 2026 namenila 20 milijona evrov. Cilj je proizvodnja onkoloških zdravil in trdnih farmacevtskih oblik zunaj Evrope, kar bi bil prvi tak korak v njeni zgodovini. Podjetje ostaja zvesto tudi svoji stari prednosti, kombiniranim zdravilom z dvema ali več učinkovinama v eni tableti, kjer ima danes v portfelju že več kot 150 izdelkov. V razvoj vsako leto vloži okoli 200 milijona evrov, približno desetino prodaje, kar je v letu 2025 obrodilo 17 novih izdelkov in 11 novih patentnih prijav, skupno število veljavnih patentov pa je zdaj 250.

Krka nima dolga in svojega poslovanja ne financira z zadolževanjem, kar je med evropskimi proizvajalci zdravil redkost. Dividendo izplačuje dosledno in jo je zvišala vsako od zadnjih petih let, iz 6.00 evra na delnico za poslovno leto 2021 do 9.10 evra za poslovno leto 2025, čeprav je bilo vmes tudi leto, ko je čisti dobiček padel. V letu 2025 je delničarjem namenila 70.6 odstotka čistega dobička.

Prvi podatki za 2026 kažejo, da se zgodba rasti nadaljuje, a ne povsem gladko. Prodaja je v prvem četrtletju zrasla 8 odstotkov, poslovni dobiček celo 24 odstotkov, čisti dobiček pa je zaradi nižjih finančnih prihodkov padel 21 odstotkov. Podoben vzorec, rastoč posel ob nihajočem dobičku pod črto, se je v Krkini zgodovini že pojavil, in vsakič je sledilo okrevanje.

Sedemdeset let po tem, ko je Boris Andrijanič v dveh sobah v Novem mestu začel proizvajati zdravila, je Krka največje slovensko podjetje na borzi in eden vodilnih evropskih proizvajalcev generikov. S skoraj 13,300 zaposlenimi po vsem svetu Krkina pot do uspeha vsekakor ni bila enostavna, a prihodnost je obetajoča in ponuja še veliko novih dosežkov.

Če ste pa želnji malo bolj konkretne analize, pa preberite moj članek o konkurenčni prednosti Krke spodaj.